| Jaka Mozetič |
upravnik
|
| |
|
 |
| Goriška cesta 50 |
| Ajdovščina |
| Slovenija |
| 5270 |
 |
Davčna številka 40409490
Davčni zavezanec DA
Matična številka 5132975
TRR-bančni račun 04751-0000324370 |
|
|
PREDSEDNIK AEROKLUBA JK: Andrej Trošt
ČLANI UPRAVNEGA ODBORA AK JK: Bojan Sajovic, Stojan Štokelj, Peter Žvab, Vojko Velikonja, Andrej Trošt, Renato Rupnik, mag. Aleksander Boh, Jaka Mozetič
NADZORNI ODBOR: Gregor Bajc predsednik, Damjan Bevk član, Aljaž Ogrin član
UPRAVNIK LETALSKE ŠOLE: Jaka Mozetič
Začetki letalske dejavnosti v Ajdovščini segajo v obdobje prve svetovne vojne, ko je bilo v tem kraju letališče avstroogrske vojske. Med obema svetovnima vojnama tovrstna dejavnost sicer ni bila organizirana, je pa letališče služilo kot pomožno letališče oziroma tako imenovano campo fortuna.
Letalska dejavnost je znova oživela po drugi svetovni vojni, natančneje v juniju 1950 leta, ko je bil ustanovljen Aeroklub Ajdovščina. Sedem let pozneje so ajdovski letalci začeli z gradnjo hangarja in že naslednje leto (1958) kupili prvo motorno letalo Po–2. V začetku šestdesetih letih se je klub, v katerem je bilo več kot dvesto članov, ponašal že s tremi motornimi (Kb–6, Po– in Aero–2) in tremi jadralnimi letali (Roda, Čavka in Jastreb).
Nova pomembna prelomnica je bilo leto 1963, ko je bil ustanovljen Letalski center Ajdovščina, ki je bil štiri leta pozneje preoblikovan v javni zavod. Vsekakor ne gre prezreti še enega pomembnega dogodka, ki ga je predstavljal nakup letala Aero 145, s katerim so se ajdovski letalci preizkusili tudi na področju poslovnega letenja. Letalo Aero 145 leti še danes in velja za ponos in zaščitni znak aerokluba.
Žal je v bogati klubski zgodovini prišlo tudi do težav, ki so se v zgodnjih sedemdesetih letih odražale v odnosih med klubi, ki so delovali na ajdovskem letališču, in letalskim centrom, za nameček pa se je 5. avgusta 1973 zgodila huda nesreča z letalom Libis 180, v katerem so tri osebe izgubile življenje.
Leta 1980 je Letalski center prenehal delovati in na vseh področjih v klubu je bilo čutiti nov zagon, ki se je v naslednjih letih odražal tudi z nakupi novih letal. Izjema je bilo le padalstvo, ki je zaradi neustreznega letala za nekaj dolgih let povsem zamrlo in je znova oživelo šele v drugi polovici devetdesetih let.
Osemdeseta leta so ponujala nove priložnosti in tako je prav z ajdovskega letališča na svoj pohod po Sloveniji krenilo t.i. alternativno letalstvo, v Ajdovščini pa se je po zaslugi Iva Boscarola tudi rodila ideja za ustanovitev podjetja za proizvodnjo motornih zmajev in ultra-lahkih letal Pipistrel.
Osamosvojitev Slovenije je prinesla precejšnje spremembe tudi na področju športnega letalstva, saj se je morala ta dejavnost prilagoditi tržnim zakonitostim. Vendar pa Aeroklub Josip Križaj iz Ajdovščine ni sledil tistim, ki so se odločili za preoblikovanje v podjetja in s tem v hlastanje za čim večji dobiček; še vedno namreč ostaja organiziran kot društvo in je tako odprt za najširši krog ljubiteljev letalstva.
Ob 90–letnici rojstva
posvetilo
Vrnil danes se nazaj,
Čaven svoboden, pozdrav mi daj!
Kar želel sem mlad takrat,
uživam danes tisočkrat…
… krilom sem vedno šepetal:
v svobodno domovino vas bom popeljal…
(Iz pesmi Valerije Podgornik Urbas: Spomin na junaka tovariša Križaja)
Prezgodaj strta krila
Josip Križaj je, poleg Edvarda Rusjana, zagotovo eden najbolj znanih primorskih letalcev. Rodil se je 13. marca 1911 leta v Koprivi na Krasu in se že zelo mlad navdušil za letenje. V kraju Capua pri Neaplju je v takratni Kraljevi podoficirski šoli opravil osnovni tečaj za pilota, izpopolnjeval pa se je po različnih italijanskih krajih. Križaj je bil zaveden Slovenec, zaradi česar ga niso sprejeli v redno službo in so ga namesto tega s činom pilota - narednika razporedili v vojaški rezervni sestav. Leta 1931 se je preselil v Ajdovščino. Bil je brez uradne zaposlitve, zato je vztrajno pisal prošnje za sprejem v službo, vedno večja gmotna stiska pa je v njem še bolj prebudila narodno in politično zavest. Tako je 25. junija 1932 z enokrilnim letalom Fiat Asl poletel proti Ljubljani, njegov prebeg iz Italije v takratno Jugoslavijo pa je vzbudil precejšnjo medijsko pozornost. Leta 1934 je Josip Križaj postal jugoslovanski državljan, ko pa je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, se je odločil priskočiti na pomoč tamkajšnjim republikancem. V času vojskovanja je bila sestreljen in zajet, po vrnitvi v domovino pa se je preselil v Srbijo, kjer je preživel drugo svetovno vojno. Po osvoboditvi je kot vojaški pilot služboval v različnih krajih Jugoslavije in navduševal na letalskih mitingih. Njegova letalska pot se je končala tragično, saj je v gosti megli 8. oktobra leta 1948 z letalom Jak treščil na pobočje Snežnika.
(vir Walter Škerk: Na jeklenih krilih skozi vojne vihre)
V AK delo poteka v več interesnih skupinah in sekcijah.
MOTORNA SEKCIJA
JADRALNA SEKCIJA - FOTOGALERIJA
UL SEKCIJA
PADALCI
MODELARJI - (POVEŽI SE)
PADALSTVO
LETENJE Z MOTORNIMI ZMAJI
LETENJE Z UL - ULTRA LAHKIMI LETALI
JADRALNO LETENJE - fotogalerija - izpiti za jadralne pilote sept. 2002
MOTORNO LETENJE
MODELARJI - povezava na stran MODELARSTVO fotogalerija iz razstave in prikaza modelarstva
